Iz naše peči

“Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!”

Kruh ima na slovenskih jedilnikih že od nekdaj izredno pomembno vlogo. Ne le kot prehransko živilo, ampak tudi kot statusni simbol. Nekdaj je veljalo, da so bel kruh jedli samo bogataši, dandanes pa so se trendi obrnili in pogosto slišimo, da bel kruh jedo tisti, ki si bolj zdravega na žalost ne morejo privoščiti. Bel kruh je namreč zelo nezdrav, saj ima visok glikemični indeks, s čimer ne le prispeva k temu, da se redimo, ampak tudi maši žile in škoduje jetrom.

Če želite jesti bolj dober kruh, se torej raje odločite za katero izmed naslednjih vrst kruha, ki jih v knjigi Zdravje je naša odločitev naštevata Marija Merljak in Mojca Koman.

Če želite jesti bolj blagodejen kruh, se torej raje odločite za katero izmed naslednjih vrst kruha, ki jih v knjigi Zdravje je naša odločitev naštevata Marija Merljak in Mojca Koman.

Polnozrnati kruh

Polnozrnati izdelki postopoma dvigujejo nivo sladkorja v krvi in nam dlje časa dajejo občutek sitosti. Poleg pomembnih vlaknin (te znižujejo nivo holesterola in izboljšujejo prebavo), ki jih vsebujejo, pa polnozrnat kruh vsebuje tudi vitamin E, vitamine skupine B ter nekaj pomembnih mineralov, kot so cink, mangan, magnezij, baker in železo.

Pirin kruh

Pirin kruh je odličen saj je bogat z vlakninami, ima pa tudi več beljakovin kot bel kruh in manj škroba. Pirin kruh brez kvasa je še posebej priporočljiv za tiste, ki želijo v telesu znižati nivo kandide.

Koruzni kruh

Koruzni kruh je vir zdravja, saj vsebuje kar za 18 odstotkov več beljakovin kot navadni pšenični kruh in veliko antioksidantov, kot so betakaroten, zeaksantin, lutein in druge karotenoide, ki vplivajo na dober vid. Koruzni kruh je priporočljiv tudi zato, ker vsebuje obilo vitamina E in magnezija.

Rženi kruh

Velika prednost rženega kruha je ta, da vsebuje več vode, zato dlje časa ostane svež. poleg tega je bogat z vitamini skupine B in magnezijem. Spodbuja pa tudi razvoj mlečnokislinskih bakterij, ki preprečujejo težave s črevesjem.

Ovseni kruh

Ovseni kruh je bogat s topnimi vlakninami in rudninami, manganom, selenom, magnezijem in železom. Ovseni kruh pomaga vzpostaviti zdravo stanje v debelem črevesju in razstruplja telo. Predvsem zato, ker ovsena zrna vsebujejo nenasičene maščobne kisline . To pa še ni vse. Ovseni kruh je bogat tudi z vlakninami, ki znižujejo holesterol in krvni sladkor.

Ajdov kruh

Ajdov kruh je odličen zato, ker vsebuje vse bistvene aminokisline, pa tudi nekaj magnezija, mangana in vitamine skupine B. Največ pa ima flavonoidov, ki varujete ožilje. Aljda je priporočljiva tudi za razstrupljanje telesa.

Zrnati kisli kruh

Preostala nam je še ena vrsta odličnega kruha. Gre za zrnati kisli kruh, ki je k nam zašel iz Nemčije. Zrnat kisli kruh vsebuje cela žitna zrna, moke je le malo, ta pa je mešana iz rži, pire in pšenice (prednost teh vrst kruha smo že našteli zgoraj). Takšen kruh je naravno trajen, zelo blagodejen, polnovreden in bogat s številnimi rudninami. Če ga želite narediti bolj okusnega, ga popečete na oljčnem olju.

Ječmenov kruh

Ječmen ima veliko rudnin, kot so selen, magnezij in baker. Ima pa tudi veliko tistih vlaknin, ki znižujejo količino holesterola.

Kisli kruh

Kisli kruh je gost, nizek in bolj vlažen. Tako kot rženi kruh ostane dlje časa svež in ravno tako spodbuja razvoj mlečnokislinskih bakterij, ki uravnavajo delovanje debelega črevesja.

In še opozorilo. Če kupujete polnozrnat kruh v trgovini, se dobro pozanimajte, če ne gre zgolj za obarvan bel kruh, posut z zrnjem. Takšen kruh namreč ni nič boljši od drugih vrst belega kruha na policah. Polnozrnat kruh je le tisti, ki je zgneten iz celega žitnega zrnja.

Glikemični indeks pove, kako hitro se živila spremenijo v sladkor. Izbiramo taka, ki imajo nizek indeks oziroma se počasi spreminjajo v glukozo. Na primer: rženi, polnozrnati kruh, navadni jogurt, proso, ajda, rjavi riž, čičerika, stročnice, rjavi fižol, leča, jabolka in hruške. Povsem nasprotno delujejo živila, ki imajo visok glikemični indeks: sladkarije, beli kruh, riž in sladkor, suho sadje in sladke pijače.

Zakaj polnovredni in polnozrnat kruh ne redi, bel pa?

Bel kruh ima visok glikemični indeks

Za potešitev lakote skrbi prebavnim encimom dostopen škrob, ki je sestavljen iz amiloze in amilopektina. Razlika med obema škroboma je v tem, da so molekule amilopektina večje, bolj odprte in lažje za prebavo. Hranila, katera imajo v svoji sestavi več amilopektina kot amiloze, se hitreje prebavljajo in hitreje absorbirajo v krvni obtok, s čimer na hitro dvignejo nivo sladkorja v krvi (na hitro imamo veliko energije), poveča se izločanje hormona inzulina, ki potem tudi naglo pade (in nenadoma nimamo več energije), mi pa smo znova spet lačni. Lačni česa? Žal telo takrat kliče po enostavnih sladkorjih, torej znova po jedeh z visokim glikemičnim indeksom, mi pa pademo v začaran krog najbolj nezdrave in redilne hrane, kot so sladkarije, bel riž in seveda bel kruh. Bel kruh torej še kako redi.

Polnovreden kruh ima nizek glikemični indeks

Polnovreden kruh pa vsebuje tudi do 80 odstotkov amiloze, ki jedi počasi pošilja naprej v debelo črevo, energija se počasi sprošča v kri, počasneje prebavljamo, mi pa smo zato dlje časa siti in imamo obilo energije na dolgi rok. Polnovreden kruh ima torej nizek glikemični indeks in ne redi. Če spečemo polnovreden ali polnozrnat kruh, ta celo zavira apetit in pripomore k izogibanju prekomernega uživanja hrane kot posledica lakote, poleg tega obdrži veliko več mineralov in vlaknin, ki skrbijo za zdravo črevesno floro, in pa zelo pomembnih vitaminov skupine B. Glukoza, ki nastane pri prebavi ogljikovih hidratov, zaradi njih preide v celico, kjer jo lahko pokurimo. “Kruh iz bele moke vitaminov skupine B nima in glukoza ne gre v celice, temveč se nabira v organizmu kot maščobna zaloga,” trdita v knjigi Zdravje je naša odločitev Marija Merljak in Mojca Koman, obe diplomirana živilska tehnika.